Rokomet se je prvič v Ormožu igral leta 1957 v tedanji nižji gimnaziji. Z osnovami igre je učence seznanil takratni učitelj telesne vzgoje Valko Bedrač.

Jeseni 1957 so ukinili nižjo gimnazijo in uvedli osemletko. Takrat je telesno vzgojo začel učiti Rudi Zidarič. Rokomet je postal redni del učnega načrta in vodilni šport na osnovni šoli Ormož. To pa v občini velja še danes. Od leta 1957 pa do prve polovice leta 1961 so rokomet igrali učenci in študentje, bilo je precej neorganizirano.

Septembra leta 1961 pa se je rokometni klub vključil v mariborsko okrajno ligo. Teh začetkov se dobro spominja Mirko Havlas, znani ormoki rokometni delavec: “Septembra 1961, je prispel na TVD Partizan Ormož dopis mariborske rokometne lige, s katerim so nas vabili k sodelovanju. Časa za razmišljanje ni bilo dosti, saj bi že čez teden dni morali začeti tekmovati. Na hitro smo zbrali ekipo in že naslednjo nedeljo igrali z RK MTT Maribor svojo prvo prvenstveno tekmo. Ta mi je dobro ostala v spominu, saj so fantje igrali bosi. To je bilo sicer proti pravilom vendar so za novince naredili izjemo.”

Leta 1965 so člani igrali prvo mednarodno tekmo z ekipo nemškega Solingena. To tekmo je organiziral RK Branik iz Maribora. Takrat se je v Mestni grabi zbralo rekordno število gledalcev. Dohodek je bil velik, saj so prodali kar več kot 700 vstopnic. V letu 1967 so igrali še proti RK Wagner Byro iz Graza, najprej v Ormožu, nato pa še povratno tekmo v Grazu.

Največ posluha v 70 tih letih je imela sindikalna organizacija tovarne “Jože Kerenčič” iz Ormoža, ki jepomagala pri ustanovitvi in prvi finančni pomoči. Klub je dobil ime po ustanovitelju: TJKOrmož.

Prvi predsednik kluba je postal Martin Kramar, prvi trener Stanko Čavič, tehniški vodja Mirko Havlas. Zagnanost je na začetku bila velika. Čakalo jih je tekmovanje v pomurski ligi. Igralci so sami pomagali pri načrtovanju treningov. Med njimi je imel največ organizacijskih sposobnosti študent Franc Šulek, prvi kapetan ekipe in eden glavnih pobudnikov za RK TKJ (Tovarna Jože Kerenčič).

Prvo sezono so končali z zasedenim drugim mestom in uvrstitvijo v štajersko rokometno cono. Jeseni leta 1971 se je vrnil Stanko Pergar iz RK Polet. Takoj po uvrstitvi v štajersko rokometno cono v letu 1971/72 so bili drugi takoj za Poletom iz Murske Sobote. Ta uspeh so ponovili še v sezonah 1972/73 in 1973/74. Pozno jeseni leta 1975 so uredili razsvetljavo ob rokometnem igrišču.

V sezoni 1974/75 je ekipa dosegla tretje mesto, kar je bila do takrat najslabša uvrstitev.

Naslednjo sezono 1975/76 pa so osvojili prvo mesto v ŠRL (Štajerska Rokometna Liga) in seuvrstili v SRL (Slovenska Rokometna Liga) in s tem je Ormož po sedmih letih ponovno dobil republiškega ligaša.

Leta 1977 je prišlo do delitve republiške lige na vzhodno in zahodno. Ta sistem je obveljal le dve sezoni.

V sezonah 1977/78 in 1978/79 se je ekipa brez težav obdržala v ligi. 23. marca 1979 je v Ormožu bila ustanovljena obdravska rokometna zveza, ki je združila občine Ptuj, Slovenska Bistrica in Ormož.

Sezoni 1981/82 in 1982/83 sta minili brez večjih razburjanj ekipa pa je takrat dosegla četrto in peto mesto. V letih 1983/84 pa je ekipi uspelo osvojiti prvo mesto. Vendar pa tudi to ni bilo dovolj za uvrstitev v republiško ligo, saj se je leta 1984 spet reorganiziral tekmovalni sistem. Zato so za uvrstitev v SRL potrebne še kvalifikacije.

Na kvalifikacijah sta se v SRL uvrstili prvi dve ekipi to sta bili prva Minerva in drugi Ormož nad tretjim Črnomljem in četrto Peko. V sezoni 1984/85 niso bili pripravljeni na močno RL in izpadli po eni sezoni. 20.6.1985 so igrali pripravljalno tekmo z reprezentanco Španije, katero so izgubili z veliko razliko. Španci so se takrat pripravljali na Olimpijske igre in bili na turnirju zelo močni.

V sezoni 1985/86 so tekmovali v 2. RL – vzhod. Kljub slabšim rezultatom so dosegli veliko zmago 18.9.1986 v obliki otvoritve klubskih prostorov v mestni grabi.

Sezoni 1986/87 in 1987/88 so igrali v 2. RL v sezoni 1988/89 so postali prvaki 2. RL in tako se je Ormož četrtič uvrstil v enotno SRL.

V samostojni Sloveniji je RK Jeruzalem Ormož pričel tekmovanje v 2. Slovenski rokometni ligi. S spremenljivimi rezultati do sezone 1997/98, ko so uspeli napredovati v 1.B državno rokometno ligo.

V sezoni 2002/03 je RK Jeruzalem Ormož postal prvak 1.B Državnelige in se uvrstil v 1. A državno ligo. Od tedaj pa do danes neprekinjeno nastopamo v 1. Državni ligi.

Največji uspehi naših članov so bili 3. mesto v sezoni 2004/05, 4 – krat udeleženci pokalnega final 4 ( 3 – krat se uvrstili na  3. mesto in 1 – krat, lani igrali v finalu pokala in osvojili 2. Mesto).

V rokometni šoli RK Jeruzalem Ormož smo z načrtnim delom na vzgoji domačih rokometnih igralcev pričeli v sezoni 2006/2007. Tega leta smo začeli le z eno ekipo (dečki, rojenimi leta 1998), danes pa se lahko pohvalimo s celotno generacijsko piramido, saj so v rokometno šolo RK Jeruzalem Ormož sedaj vključene naslednje ekipe: mladinci, kadeti, starejši dečki A, starejši dečki B, mlajši dečki A, mlajši dečki B in mini rokometaši, kot tudi selekcija starejših deklic. V tem obdobju smo bili kar šestkrat državni prvaki Slovenije, obenem pa so naše selekcije zmagovale tudi na številnih domačih in mednarodnih turnirjih.

Najpomembnejši cilj rokometne šole je, da izoblikuje domače igralce, ki bodo lahko v članski ekipi RK Jeruzalem Ormož uspešno tekmovali v prvoligaški konkurenci. Ob tem pa ne gre zanemariti tudi socialne komponente rokometne šole. Vsi rokometni trenerji si prizadevajo otroke vzgajati v duhu prijateljstva, »fair-playa« in medsebojnega spoštovanja, obenem pa je rokometna šola tudi močno vključena v življenje lokalne skupnosti, saj starši niso zgolj zvesti navijači, temveč tudi nesebično pomagajo pri samem trenažnem in tekmovalnem procesu rokometne šole. Za delo rokometne šole RK Jeruzalem Ormož tako kaže zanimanje vse več prebivalcev lokalne skupnosti, saj se vpis otrok iz leta v leto izrazito povečuje. Za primerjavo: leta 2007 smo pričeli z dvanajstimi vpisanimi, danes pa je ta številka že presegla 100 otrok.

Rokometna šola RK Jeruzalem Ormož je vedno bolj cenjena tudi v slovenskem in mednarodnem prostoru, o čemer navsezadnje pričajo številni vpoklici naših igralcev v različne selekcije državnih reprezentanc.

Zgodovina rokometne šole RK Jeruzalem Ormož

V sezoni 2006/2007 smo ponovno obudili rokometno šolo Ormož, ki je v preteklosti že veljala za eno boljših v Sloveniji. Za cilj smo si zadali, da s trdim in načrtnim delom v osmih letih vzpostavimo in nato vzdržujemo celotno » generacijsko piramido« rokometne šole – od mini rokometa do mladincev, skupaj 7 selekcij. Osrednji namen rokometne šole je, da v doglednem času izbrusi igralce, ki bodo v članski ekipi Rokometnega kluba Jeruzalem Ormož lahko konkurenčno tekmovali v prvi slovenski rokometni ligi.

V sezoni 2006/2007 smo pričeli vadbo s fanti rojenimi leta 1997 (letniki 1997), ki so tedaj igrali samo mini rokomet. Vsako naslednje leto se je pridružila leto mlajša ekipa in danes igrajo mini rokomet letniki 2014 in mlajši. Na začetku naše poti smo se odločili, da poleg rednih treningov našim rokometašem ponudimo v čim večjem številu sodelovanje na številnih domačih in tujih turnirjih.

 

Cilji in naloge rokometne šole RK Jeruzalem Ormož

Ob jasno izraženih tekmovalnih ciljih in želji po izoblikovanju vrhunskih rokometnih igralcev, so naloge rokometne šole tudi vzgojne, izobraževalne, zdravstveno-higienske in antropološke narave.

Vzgojne naloge:

Rokometna šola mora imeti poudarjeno vzgojno dimenzijo, s ciljem izoblikovanja celovite osebnosti mladih športnikov. Vzgojna funkcija je posebej poudarjena v današnjem času, ko iz poznanih razlogov, ki spremljajo vse tranzicijske države, vedno bolj peša vzgojna vloga družine. Zato je naloga rokometne šole zagotoviti pozitivno okolje, v katerem bo otrok razvijal pozitiva čustva, oblikoval pravilna stališča, vrednostne kriterije in delovne navade, ter se učil odgovornosti, tolerance in sprejemanja različnosti, obenem pa razvil zavest o skupinski solidarnosti in nujnosti podrejanja posameznika, ki je potrebna za uspeh kolektiva. Še posebej je pomembno razvijati in vzpodbujati vzorno in kulturno obnašanje v družbi, ter kulturno komunikacijo posebej s starejšimi osebami. V mislih je potrebno imeti, da so otroci s katerimi delamo v starostni dobi, ko so dojemljivi za učinke vzgoje in izobraževanja, tako v krogu družine in šole, kot tudi v času trenažnega procesa. Prav iz tega razloga je pomembno, da tudi trener v času dela v rokometni šoli daje poudarek vzgoji. Slednje se manifestira skozi specifične in tudi splošne vzgojne naloge, na katerih je potrebno vztrajati pri delu z mladimi športniki.

Naj navedemo nekatere od osnovnih vzgojnih nalog, ki bi morale biti prisotne pri vsakodnevnem delu rokometne šole.

Prilagoditev na delu v kolektivu skozi igro in druženje s soigralci se kaže skozi:

• izgradnja medčloveških odnosov
• medsebojno spoštovanje
• razvoj discipline
• razvijanje navad za vaje v skupinah
• medsebojno pomaganje pri vadbi
• samostojnost pri delu

 

 

Razvoj moralnih lastnosti pa se kaže skozi:

• red
• vztrajnost
• točnost
• samokritičnost
• razvoj in izpopolnjevanje delovnih navad
• spoštovanje pravil igre
• veseliti se zmage in znati prenesti poraz
• fair – play
• čuvanje športnih rekvizitov, naprav in inventarja

 

Izobraževalne naloge:

 

Ena najpomembnejših nalog rokometne šole je motorično izobraževanje. Začenši z biotičnimi motoričnimi znanji, ki imajo visoko koristnost in ki jih je v rokometu veliko (teki, skoki, meti,…), bodo otroci v rokometni šoli spoznali in osvojili veliko število specifičnih motoričnih znanj z in brez žoge (strel na gol, varanje nasprotnega igralca, blokiranje meta itn.), ter s tem razvijali svoje motorične zmožnosti in bogatili motorični spomin. Ob motoričnih, bodo rokometaši pridobili tudi ostala teoretična znanja o pravilih in propozicijah ter zgodovini, tehniki in taktiki rokometne igre. V procesu motoričnega izobraževanja je potrebno spoštovati metodične principe in upoštevati zmožnosti in posebnosti vsakega posameznega otroka.

V rokometni šoli bi moral otrok pridobiti naslednje informacije in teoretična znanja o pozitivnih učinkih športa in telesne vadbe na antropološki status:

• teoretična znanja o vplivu športa na človekovo zdravje;
• informacije o koristnosti vsakodnevne športne vadbe;
• osnove teoretičnih vidikov športne vadbe;
• izobrazba o pravilnih prehrambnih navadah.

Zdravstveno-higienske naloge:

Nič manj pomembna naloga rokometne šole je pri otroku razviti zavest o pomembnosti zdravja in skrbi za ohranjanje zdravja. Z nenehnimi napotki in osebnim primerom bo trener spodbujal otroke k osebni higieni, razvijal potrebo in navado treniranja v primerni športni opremi, ter vzdrževanju higiene in preoblačenju v čista oblačila po treningu. V sodelovanju s starši bo trener skrbel za zdravstveno stanje mladih rokometašev, jim dajal napotke za redno preverjanje zdravstvenega stanja, ter tudi pravočasno reagiral, ko bo opazil eventualne zdravstvene težave.

Vzdrževanje zdravstveno-higienskih navad se kaže v naslednjih nalogah:

– čista oprema in oblačila;

– umivanje rok in umivanje po treningu;

– vzdrževanje reda v slačilnici, dvorani in igrišču;

– osebna higiena;

– samokontrola zdravja.

Antropološke naloge:

Ena od temeljnih nalog rokometne šole je spodbujanje vsestranskega razvoja in napredka celotnega antropološkega potenciala otroka, tj. predvsem razvijanje celotnega spektra motoričnih in funkcionalnih sposobnosti, skladnega in pravilnega telesnega razvoja, nadgrajevanja mentalnih sposobnosti, vzbujanja pozitivnih čustev in sociološke adaptacije. Posebej je pomembno, da se ne zanemarja, vendar pa tudi ne favorizira nobena antropološka značilnost, ker je osnovna in prvenstvena naloga rokometne šole prav formiranje celovite in zadovoljne mlade osebe.

Načrti rokometne šole RK Jeruzalem Ormož v prihodnosti

V preteklem letih smo videli, da je zbila začrtana pot pravilna. Slednje dokazuje število otrok na treningu, ki se iz leta v leto povečuje. Športno vedenje na igrišču in izven njega, ki ga cenijo in nam ga priznavajo mnogi tako v Sloveniji kot tudi v tujini, bo še naprej naš zaščitni znak. Eden od osrednjih ciljev še naprej ostaja vzgoja otrok v odgovorne posameznike in športnike.

Seveda pa ne mislimo zanemariti tudi rezultatskega vidika. V prihodnosti nameravamo nadaljevati z nadgradnjo »generacijske piramide«.

Naša želja je, da bi se še naprej udeleževali turnirjev, saj ti prinašajo prepotrebne življenjske in rokometne izkušnje, samozavest, prijateljske vezi, spoznavanje tujih držav, mest ter kultur in običajev.